Naselje Puconci skozi zgodovino
Naselje Puconci se prvič omenja v madžarskem zgodovinopisju leta 1365 kot Pücinci, v domačem pogovornem jeziku in v madžarskem jeziku kot Puczafalva, v domačem žargonu Püjcova vas. V obdobju vladavine Marije Terezije se leta 1767 omenjajo kot nemško ime Puconcz, v madžarskem jeziku Batthyand, po plemiški družini Batthyany, ki so bili največji veleposestniki v Železni županiji, v katero je spadalo tudi naselje Puconci. Po mirovni konferenci med Madžarsko in kraljevino SHS, v Trignonu leta 1920, pa se naše naselje imenuje Puconci.
V svoji skoraj sedem stoletij pisani zgodovini je z našim naseljem povezano kar nekaj prelomnih dogodkov.
Puconci so v XVII: stoletju doživljali težke čase, ko se je preko našega ozemlja večkrat pomikala turška vojska, ki je oblegala Dunaj in povzročala veliko škode z ropanjem, požiganjem hiš in ubijanjem ljudi.
Istočasno se je v vas Puconce in okolico začel širiti duh reformacije , katero so prebivalci sprejeli s srcem in dušo. Na to odločitev so vplivali veliki fevdalci Szechy in Batthyany, ki so se odločili za Augsburško veroizpoved. V XVIII. stoletju je izšla odredba habsburškega cesarja Karla VI., ki je uvedla protireformacijo tudi v Prekmurju. Ta je trajal dobrih 50 let, vendar se je kljub preganjanju in izgnanstvu mnogih evangeličanov, duh evangeličanstva obdržal in z izdajo tolerančnega edikta, 13. oktobra 1781, tudi zmagal. Tolerarančni edikt avstrijskega cesarja Jožefa II. je protestantom dovolil organizacijo božje službe, gradnjo cerkve in šole, katero so si lahko postavili povsod tam, kjer je bilo vsaj 100 družin ali pa 500 članov evangeličanske veroizpovedi. Cerkev ni smela imeti stolpa in zvonov, glavni vhod ni smel biti z glavne ulice in ni smela stati ob cesti.
Možnost, ki jih navaja edikt, so ganile prebivalce Puconcev in okolice. Želja po verskem evangeličanskem življenju je bila tolikšna, da niso mogli brez nje niti tedaj, ko še ni bila sezidana cerkev. Zaprosili so Ferenc Kühar Jakoba, naj jim dovoli uporabo gospodarskega poslopja za opravljanje božjih služb. Tako je bila 12. oktobra 1783 opravljena prva božja služba, ki jo je vodil Mihajl Bakoš, prvi križevski duhovnik. Na tem mestu stoji spominski steber, postavljen leta 1933, ob 150 – letnici prve božje službe.
Prvi duhovnik v Puconcih, Berke Balaž (1784-1788, je začel z gradnjo cerkve. Zemljišče je daroval grof Maksimilijan Batthyany, na katerem se je poleg cerkve gradila še šola in župnišče. Cerkev je bila blagoslovljena drugo adventno nedeljo, 8. decembra 1784 - v primerjavi z današnjo je bila skromna in manjša. Leta 1795 je bil sezidan cerkveni stolp z dvema zvonovoma. Prostor, kjer je danes pokopališče, pa je darovala grofovska družina Szapary.
Poleg duhovnikov je puconska občina vzdrževala tudi učitelje – kantorje, ki so učili v enorazredni pozneje v dvorazredni verski šoli. Pouk je potekal v madžarskem jeziku.
Božje službe so potekale v treh jezikih; slovenskem, madžarskem in nemškem jeziku. V drugi polovici XIX. stoletja je bila cerkev nadzidana, dobila je nov oltar, povečano prižnico, dvomanualne orgle, dva nova zvonova (eden prejšnjih je počil), tako so danes v cerkvenem stolpu trije zvonovi.
Leta 1902 je cerkev dobila novo stolpno uro, 1934 pa je bila zgrajena železobetonska ograja pred cerkvenim parkom.
Leta 1992 je samostojna Slovenija praznovala kot svoj kulturni praznik dan reformacije. Osrednja slovenska prireditev ob prazniku reformacije je bila 30. oktobra 1992 v puconski cerkvi ob navzočnosti najvišjih predstavnikov države in predstavnikov evangeličanske cerkve doma in v tujini.
Puconci so danes največja evangeličanska cerkvena občina v Prekmurju in v Sloveniji (2400 evangeličanov), ki jo že skoraj 30 let uspešno vodi in izvaja pastoralno službo duhovnik g. Evgen Balažic.
26. julija 1907 je bila zgrajena in puščena v promet železniška proga Murska sobota – Hodoš. S priključitvijo Prekmurja k Sloveniji je od leta 1924 železniška povezava z Ljutomerom. V Puconcih je bila potniška in tovorna postaja. Velik pomen je imela tovorna postaja kjer so dnevno nalagali na vagone kmetijske pridelke, opekarniške izdelke, kremenčev pesek in v zadnjih letih sladkorno peso. Pred dvema letoma so ves promet ustavili, ker se je začela gradnja sodobne železniške proge Puconci – Hodoš, po kateri se bo v tem letu začel odvijati promet z Madžarsko.
Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so v Puconcih začeli izdelovati opeko s pomočjo navadne poljske peči. Leta 1905 je opekarno prevzel zidarski mojster Ratkol Tivadar in bil njen lastnik do 1918 leta.
V tem času je uvedel strojno izdelavo opeke, nabavil parno lokomotivo, ki je poganjala stroje vse do leta 1947, ko si Puconci dobili električno napeljavo. Po 1. svetovni vojni je bil lastnik opekarne Karel Vogler (1918 – 1928), ki je dal leta 1924 zgraditi upravno poslopje, na katerem še danes deluje sončna ura, ki kaže lokalni čas.
Podjetje so na dražbi leta 1928 odkupili soboški bogataši Hartner, Berger in Dobrai. Leta 1945 je opekarna prešla v državno last in je bila do leta 1953 v skupnosti ljutomerskih opekarn.
Leta 1953 je začela delovati kot samostojno podjetje. V tem času se je modernizirala – zgradile so nove sušilnice s komorami, razširili krožno peč, zgradili novo strojno delavnico in začeli izdelovati nove vrste zidne in strešne opeke. V 70. letih je opekarno prevzelo SGP Pomurje in od takrat naprej se je začela agonija podjetja – odpuščanje delavcev, stečaj in leta 1985 se je sesul v prah eden od simbolov vasi Puconci – mogočni opekarniški dimnik, ki je s svojo zrušitvijo potrdil konec opekarništva v vasi Puconci.
Za zgodovino Puconcev je pomemben tudi mlin iz konca XIX. stol., katerega lastnik je bil Rudolf Bac. Prvotni mlin je bil majhen – lesene konstrukcije. Deloval je na motorni pogon, z generatorji na sesalni plin iz oglja. Na motorni pogon pa je deloval podnevi, ponoči pa je deloval na vodni pogon. Bili sta dve vodni kolesi z gornjim vodotokom. Leta 1925 je mlin kupil Štefan kuhar iz Markišavec, leta 1929 je mlin dobil za tisti čas najsodobnejšo opremo iz Nemčije. Poganjala ga je peltonova turbina, ki je za potrebe mlina proizvajala tudi električno energijo.
Leta 1948 je bil mlin nacionaliziran in leta 1953 preide v sklop mlinskega podjetja Murska Sobota. V 60. letih se v prostore preseli KZ Panonka – semenarstvo in v njem je vse do leta 1996, ko je na podlagi vloge za vrnitev zgradbe vrnjena dedičem. V okviru mlina je delovala sodobna oljarna.
Prvi zametki vasi so nastali na robu diluvialne terase, ki se dviga 10 m od gladine Puconskega potoka. Tla ob Puconskem potoku so večji del mokra, primerna le za travnike. Puconski potok je v preteklosti večkrat poplavljal, zato ga danes regulirajo skozi vso vas.
Zametek drugega dela naselja je nastal okoli evangeličanske cerkve na robu prekmurske ravnine, v naravnem zavetju med dvema terasama, ki ščitita vas pred mrzlimi severovzhodnimi vetrovi. V bližini evangeličanske cerkve so razvrščeni župnišče, šola, park, gostilna in trgovina. Nekdaj lepa enonadstropna šola, v kateri je potekal pouk vse do leta 1982, stoji še danes, vendar jo najeda zob časa. Upanja, da se bo ta zgradba v bližnji prihodnosti obnovila in dobila nazaj svoje kulturno poslanstvo v okviru cerkvene občine, postaja vse bolj realno. Leta 1982 se je začel pouk v novi šolski zgradbi s telovadnico.
Z nastankom občine Puconci se je šolski okoliš dokončno izoblikoval in zajema poleg Občine Puconci še vasi Sebeborci in Krnci. V okviru osnovne šole deluje tudi vrtec.
Šola nadaljuje tradicijo svojih izvenšolskih dejavnosti, je odprta za občane, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturnimi in športnimi dejavnostmi. Z nastankom središča naselja okoli cerkve, domačini mu pravimo VAROŠ, se je naselje začelo širiti proti severu. Verjetno je na to širitev vplivala železniška proga, opekarna, mlin in valilnica.
Ta del naselja ima največjo gostoto javnih in centralnih funkcij, kot so: občina, vaško –gasilski dom, ki je prav sedaj v fazi rušenja, kjer bo zgrajen nov objekt, zdravstvena ambulanta, bivša osnovna šola, v kateri danes deluje vrtec, vrtni center s trgovino, skladiščni prostori s hladilnico Gorički sad, kjer se v tem času gradi nova, še večja hladilnica.
V severnem delu naselja ob cesti proti Vaneči so geološke raziskave pokazale velika nahajališča kremenčevih peskov. Leta 1954 je nastala SEPARACIJA, ki je vse do konca 70 let proizvajala kremenčev pesek. Leta 1990 je podjetje dobilo ime KEMA PUCONCI, ki se je s svojimi gradbenimi proizvodi (80 različnih), močno uveljavilo tako na domačem kot na tujem trgu. Kema je danes cenjen in ugleden partner mnogim trgovinskim in gradbenim podjetjem. Kot izvozno podjetje se pojavlja na več kot desetih tujih tržiščih in ima v dveh sosednjih državah svoja hčerinska podjetja. Dobri gospodarski rezultati Keme d.d. omogočajo, da le-ta delniška družba finančno podpira različna športna, kulturna, gasilska in ostala društva.
V bližini Keme je kovinsko predelovalna delavnica in prodajalna BENKOTEHNA, severovzhodno pa je regionalno odlagališče odpadkov, ki v letošnjem letu prehaja v zbirno sortirni center za ravnanje z odpadki.
V vasi Puconci živi 679 ljudi v 186 gospodinjstvih. Vas je v preteklosti imela obeležje agrarnega naselja, danes je v vasi samo še nekaj čistih kmetij. Večina prebivalcev zaposlena v različnih, gospodarskih ali družbenih dejavnostih, največ v bližnji Murski Soboti, ostali doma v Puconcih.
Predel vasi VAROŠ ima blokovsko naselje, preurejene ali na novo zgrajene enodružinske hiše, ki so razmetane po celotnem območju vasi – Vizvar, Legrad, Bencakov breg, Martinov breg in Loke. Džerigorov breg.
Poleg že navedenih obratov v vasi Puconci, moram omeniti še pošto, prostore zavarovalnice Triglav, Telekoma, Semenarstva, trgovine KZ Panonka.
Gospodarski utrip vasi pa dopolnjujejo zasebni obrtniki, gostilničarji in slaščičarna.
V vasi Puconci delujejo številna društva. Kulturno življenje v Puconcih ima dolgoletno tradicijo. V času med obema vojnama je bilo dejavno Društvo kmečkih fantov in deklet. Po vojni je delovalo izobraževalno umetniško društvo, ki se je kmalu preimenovalo v Prosvetno društvo. V letih 1952 – 1955, ko so bili Puconci občinsko središče, so se v okviru tega društva organizirali Puconski kulturni dnevi.
Tudi pevski zbor v Puconcih ima že skoraj 50 letno tradicijo. Trenutno delujeta dva pevska zbora.
V jeseni leta 1997 je na pobudo vodstva KS Puconci ponovno zaživelo Kulturno turistično društvo, ki je v svojem štiriletnem delovanju pripravilo vrsto predavanj, tečajev, kulinaričnih razstav, do majskega PUCONSKEGA SENJA in do odmevne prireditve VESELI VEČER, ki je v vasi Puconci že tradicionalen. Društvu nudi skoraj v celoti finančno pomoč KS Puconci.
Naslednje leto bo praznovalo visok jubilej PGD Puconci – 110 let. Puconski gasilci imajo danes zelo dobro opremljeno protipožarno tehniko – dve avtocisterni in orodno vozilo.
Pri nabavi opreme jim je največ pomagala KS Puconci, s pomočjo katere je v vasi zgrajeno tudi hidrantno omrežje. Zelo delavno je tudi Čebelarsko društvo Puconci, ki s svojimi 37 člani čebelari s 1365 čebeljimi družinami. Prihodnje leto bo praznovalo 50 – letnico. Po vojni so ustanovili Lovsko društvo Puconci, ki skrbi za svoja lovišča. Danes se imenuje Lovska družina Dolina.
Na športnem področju je najpomembnejši nogomet, ki se je v Puconcih začel organizirano igrati leta 1951. Današnje nogometno društvo NK Kema igra v tretji državni ligi-VZHOD in s kvaliteto igre sodi v sam vrh tretje državne lige. Klub tvorijo še mladinci, ki so v sezoni 1999/2000 osvojili 1. mesto, vendar zaradi kadrovskih in finančnih težav niso pristopili k igranju v drugi državni ligi. V okviru NK Kema tekmujejo tudi kadeti, starejši pionirji in ekipa mlajših pionirjev. V tem dobro organiziranem klubu tako trenira 100 nogometašev.
V Puconcih deluje tudi odbojkarski klub, v zadnjih letih je pomemben ženski odbojkarski klub v Puconcih. V klubu delujejo štiri ekipe in vse nastopajo v državni ligi – članice, kadetinje, deklice in mlajše deklice. Tudi pri odbojki se kaže veliko zanimanja, saj trenira 70-80 deklet.
Najmlajši organiziran klub je NTK Puconci, ki v tem letu nastopa v 1. slovenski namiznoteniški ligi, kar je prvovrsten uspeh, če vemo, da je klub bil ustanovljen leta 1997. V svoje vrste so pritegnili veliko mladih igralcev v okviru namiznoteniške šole. Vsem tem klubom finančno pomagajo Kema d.d., KS Puconci, Občina Puconci in številni sponzorji.
Leta 1995 so Puconci po 40 letih bivanja v murskosoboški občini ponovno postali občinsko središče na 107,66 km2, s 23 naselji in okrog 6000 občanov. Pričakovati je, da bo kraj v naslednjih letih doživel velik gospodarski in tudi prostorski razvoj, predvsem v sodelovanju z Občino Puconci, vodstvom KS Puconci in njenimi krajani.
Aktivnosti, ki potekajo ta čas v vasi Puconci, predvsem pa številna gradbišča, potrjujejo optimizem, da bodo Puconci pomembno in lepo urejeno lokalno in občinsko središče. Pucončani in občani Puconcev bodimo na to ponosni.
Na poslopju nekdanje uprave Opekarne Puconci deluje sončna ura - gnonom, ki prikazuje lokalni čas. Želja prebivalcev Puconcev je, da se ta zanimivost zaščiti kot kulturno-znanstvena dediščina.
OSNOVNI PODATKI O KRAJU
Število prebivalcev : 679
Nadmorska višina : 215 m
LEGA
na podeželju
KLIMA
Zdravilna klima
Povprečna poletna temperatura : 20 °C
Povprečna zimska temperatura : -2,5 °C
DOSTOPNOST DO KRAJA
Avtomobilski promet : Smer Murska Sobota - Markišavci - Puconci
KORISTNE INFORMACIJE
GPS Northing (N) : 46,7034
GPS Easting (E) : 16,155